Ko sonce zaide,
nekdo se pripelje,
da nam v ušesa
misli namelje.
Nato tiho čaka
in opazuje,
kako svetlih barv
v očeh nam zmanjkuje.

Skoz nos se priplazi
v ustno votlino
in glavo z urokom
začara v kino.
Prav nič ga ne briga,
kaj želje so naše,
privošči si film,
ki njemu zapaše.

Modrin, Modrin,
ja kdo pa drug, seveda!
Enkrat nas razvaja,
drugič nam najeda!
Modrin, Modrin,
kar pridi v mojo štalco,
saj vem, da noč je le odmor,
ko Sonce gre na malco!

Popelje nas tja med
kraljične in grofe
pa zvezde, posute
kot sladkor na krofe.

Med spake, ki streljajo
jagodne pljunke,
na njivo, prepolno
rožic iz šunke.

Vsi smo že deda
namazali v šahu
in strli z zobmi glave
kuhanem grahu.

Vse nam gre dobro,
a glej si ga, vraga,
obstaja junak,
ki nas vsak dan premaga.

Modrin, Modrin,
ja kdo pa drug, seveda!
Enkrat nas razvaja,
drugič nam najeda!
Modrin, Modrin,
kar pridi v mojo štalco,
saj vem, da noč je le odmor,
ko Sonce gre na malco!

Pa naj zmaguje
pa naj prihaja,
naj smeje se, vriska,
nori in razgraja.

Pa naj prepeva ajatutaja,
dokler nas zarja iz sna
ne odtaja.