Spoštovana kokoš,
ti si kraljica vseh kraljic,
to je resnica, to ni vic,
od nekdaj nas že navdihuješ.
Spoštovana kokoš,
ti genialni vaški up,
lepota spravlja nas v obup,
ko pred nami poskakuješ.
Rdeča krona na glavi vse pove,
tvoj angelski glasek poboža srce.
Vsakič se zavemo, kako povprečni smo,
ko za vogalom sladko zazveni:
“Koko koko kokoko.
Koko koko kokoko.
Koko koko kokoko.
Koko koko kokoko.”
Spoštovana kokoš,
v izredno čast bi nam bilo,
če bi gospa bila za to,
da se vkup poveselimo.
Pet korakov, en skok,
veje primeš se kot klop,
potlej čez ograjo hop,
za vse drugo poskrbimo!
Če še kaj je nejasno, vprašaj zdaj,
ne čakaj na ščip in ne čakaj na mlaj!
Verjamemo, da trka na vrata zlati čas,
ko nam kot gostja boš prepevala:
“Koko koko kokoko.
Koko koko kokoko.
Koko koko kokoko.
Koko koko kokoko.”
Za konec še opravičilo dami častitljivi,
če smo bili okorni, morda celo vsiljivi –
izvrstno se imej pa pozdravi petelina!
Lepe dni ti želi
lisičja družina.