Zjutraj ata mišek hčerko uči,
kako nastanejo stvari –
trava iz travulje,
mačka iz mačkulje,
mleko iz mlekulje,
miš pa iz mišulje.

Hči Mišmaša glasno se jezi:
“Ah, to so le neumnosti!”
Očka pa miri jo z nasmehom do ušes:
“Draga mala miška,
dokaži, da ni res!”

Pri večerji očka se razburja,
da iz ust mu piha burja:
“Kura kosmata,
te res mora stari čuk naučiti,
da sama še ne smeš
skoz gozd v vas hoditi!?”

Miška pridno čaka in molči,
vse dokler srd ne popusti.
Potlej pa poskoči in protestira:
“Mišmaša ne hodi,
ampak mašira!”